-
1 command
1. verb1) (to order: I command you to leave the room immediately!) ukazati2) (to have authority over: He commanded a regiment of soldiers.) poveljevati3) (to have by right: He commands great respect.) zbujati2. noun1) (an order: We obeyed his commands.) ukaz2) (control: He was in command of the operation.) nadzor•- commander
- commanding
- commandment
- commander-in-chief* * *I [kəmá:nd]1.transitive verbukazovati, zapovedovati; poveljevati, odrediti, odrejati; zahtevati, naročiti; izsiljevati; obvladati, znati; (of) razpolagati, na voljo imeti; donašati, nuditi, dajati;2.intransitive verbbiti poveljnik, ukazovati, vladatito command o.s. — obvladati seII [kəmá:nd]nounukaz, povelje, nalog, odredba; vlada, poveljstvo; obvladovanje; oblast; znanje; vrhovno poveljstvoat s.o.'s command — na razpolago komuto be in command of — obvladati, znati kajat command — na razpolago; po ukazu
См. также в других словарях:
povêljstvo — a s (ȇ) 1. skupina vojaških starešin, ki (lahko) poveljuje vojaški enoti ali skupini enot: poveljstvo je sestavilo poročilo o spopadu; armadno poveljstvo // sedež te skupine: po dovoljenje je šel na poveljstvo 2. pravica poveljevati vojaški… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
